Domov » Občina » Predstavitev trga in vasi

Predstavitev trga in vasi

Pismeni viri Središče omenjajo prvič v letu 1255, (pa le kot Središče in ne kot Trg), že leta 1293 pa Središče postane Trg. Dr. Kovačič prav tako sklepa, da je Središče postalo Trg med leti 1300 do 1350, če ne prej. Arheološke najdbe odkrivajo prazgodovinsko naselbino iz mlajše kamene dobe, rimske novce in ostanke stavb s sledovi prejšnjih in zgodnjih slovanskih naselitev. V srednjem veku se je naselje razvilo okoli stolpnega gradu, ki so ga Turki kasneje ob svojih vpadih porušili. Turki so tu 1396 leta vstopili na ozemlje sedanje Štajerske. Leta 1433 se Središče izrecno omenja kot trg, leta 1488 pa Barbara Frankopanska le obnovi in potrdi trške pravice.

Zloženka TD 1

SPLOŠNA PREDSTAVITEV

Pismeni viri Središče omenjajo prvič v letu 1255, ko so ga gospodje Ptujski sprejeli kot madžarski fevd. Arheološke najdbe odkrivajo prazgodovinsko naselbino iz mlajše kamene dobe, rimske novce in ostanke stavb s sledovi prejšnjih in zgodnjih slovanskih naselitev. V srednjem veku se je naselje razvilo okoli stolpnega gradu, ki so ga Turki kasneje ob svojih vpadih porušili. Turki so tu 1396 leta vstopili na ozemlje sedanje Štajerske. Leta 1433 je naselje po odloku grofice Barbare pridobilo trške pravice. Od takrat so jedro prebivalstva naselja tvorili tržani, ki so morali svojo pravico vedno potrjevati pri gospodi, čeprav sam kraj ni oblikoval posestniške gospode.

Zgodovina trga:

Med reko Dravo in vinogradi je nastalo naselje Središče ob Dravi katerega zgodovina sega daleč do neolitika. Sedanja naselbina je nastala iz treh naselitvenih jeder:

  • na zahodu se je na Grabah ob potoku Črncu namestilo cerkveno središče,
  • na gradišču pod njim ob istem potoku fevdalna postojanka,
  • vzhodno od obeh pa obcestna naselbina kijastega oblike.. Ko so Ptujski gospodje pregnali Madžare čez Trnavo, so najprej postavili na Gradišču stolpasti grad, ki so ga leta 1255 sprejeli kot geslozz Polstraw v fevd od madžarskega kralja Bele IV. Kot obmejna utrdba je bil gotovo pomemben, čeprav je o njem le malo znanega. Stal je sredi močvirnih travnikov ob potoku Črncu. Okoli leta 1310 ga omenja kot PulstraW celo Otokar v svoji rimani kroniki.

Za ptujčani so ga imeli Schaunbergi in Frankopani ter od leta 1490 Szekeliji. Leta 1532 so ga razdejali Turki, leta 1589 se omenja kot razvalina, leta 1801 pa njegova lokacija kot » razvalina štubenerškega gradu Sertischa« ( Ormoška ledinska karta). Grad na gradišču je imel pravokotno zasnovo, obdano s širokim jarkom, ki ga je na notranji strani spremljalo obzidje, na zunanjem pa nasip. Jugovzhodno od Gradišča tik ob železniški progi je leži Cirkevca, kjer naj bi po tradiciji stala prvotna središka cerkev sv. Jerneja z naselbino.

Cerkveni kompleks v Grabah sestavlja obzidana župna cerkev sv. Duha, ki se prvič omenja leta 1516, kot primer poznogotske podeželske arhitekture, s kvalitetnimi kamnoseškimi in kiparskimi detajli, podružnična cerkev Žalostne matere božje iz leta 1637, ter župnišče kot kvalitetna baročna zgradba verjetno iz leta 1780.Trške hiše so stale s kapmi proti ulicam ( teh je bilo leta 1801 osem) in so imele vedno pretežno kmečki videz.

IME TRGA

 Ime Središče nemško Polstrau, novejši čas različno razlaga. Davorin Trstenjak je mislil, da slovensko in nemško ime pomeni isto, namreč kraj, ki je stal na središču ali na otoku Drave. Nemško besedo Polstrau izvaja Trstenjak iz pol – ostrov, kar pomeni pol otok.

Velikonedeljski dekan Peter Dajnko, ki je pisal obširne kronike za vse župnije svoje dekanije, pa izvaja nemško ime Polstrau od latinske besede »Plaustrum«, kar pomeni zavrt ali zaprt kraj. Vendar ta razlaga nima nič skupnega z imenom Polstrau. Prav tako nadalje pojasnjuje Dajnko, da ime Polstrau izhaja iz latinščine in sicer od besede »palustris«, kar pomeni močvirnat kraj.

Razlago dr. A. Stegenšeka, ki misli, da je mogoče slovensko ime v zvezi z dnevnim imenom sreda, sklicujoč se na medjimursko Središče, kateremu ime so dali Madžari. Na ozemlju panonskih Slovencev je namreč veliko krajev katerih imena so povezana z dnevnimi imeni.

SREDIŠKI GRB

Grb Središča je iz poznejšega časa in je zelo preprost, ima le ščit, ne pa t.i.čelade. Ščit je razdeljen v dve polovice; čez spodnjo, srebrno polovico je poševno potegnjen od desne na levo modri pram, v katerem sta dva srebrnasta kolobarja, dva srebrnasta kolobarja sta tudi pod pramom, eden pa nad pramom. Zgornaj polovica ščita je modre barve, po sredi navpično razdeljena z rdečim pramom, levo in desno stoje po trije zeleni topoli, nad njimi pa osmerooglata zvezda. Najstareši odtis središkega grba je iz leta 1564. Vtisnjen je v zelenkasti pečatni vosek, ki visi na svilnati, rdeče rumeni spleteni vrvici, s katero je sešit zapisnik Cocljevih srediških posestev iz leta 1579.

Središčani imajo ustno izročilo nastanku in pomenu svojega grba:

» Nekoč se je, tako pripoveduje ljudstvo, pokvaril voz ormoškemu graščaku, središki kovač pa mu ga je izvrstno popravil, da je graščak v priznanje in zahvalo dal Središčanom pravico imeti lasten grb in v njem kolesa ( kolobarji v spodnji polovici bi pomenili kolesa).

V kroniki Fran Kovačiča, Trg Središče opisuje, da »tržani« prebivalci štajerskih mest in trgov in so se z ozirom na pravice in dolžnosti navadno delili v štiri vrste: plemenitaši, meščani, tržani, želarji in gostači ali tujci. Jedro središkega trga so tvorili tržani.

TRŽANSKA pravica je bila osebna in je ni bilo mogoče podedovati. Tudi sinovi tržanov, ki so bili samostojni gospodarji so morali prositi magistrat za potrditev trške pravice, seveda je bilo to za domačine lahek način pridobitve, medtem ko je bilo za tujce to zelo zahtevno. Mnogokrat je tu odločevala tesnosrčna sebičnost – celo proti domačinom.

SREDIŠČE OB DRAVI

Središče ob Dravi je zadnje obmejno gručasto naselje na meji med Hrvaško in Slovenijo. Večinski del Središča ob Dravi leži na cesti Ormož – Čakovec, leži v vzhodnem delu središkega polja. Ima pomembne središčne funkcije, naslanja se na teraso reke Drave in se širi ob njenem pritoku – potoku Trnavi.

JE TRG S TRŠKIMI PRAVICAMI OD LETA 1433. Kdaj je Središče ob Dravi prav postalo trg ni lahko ugotoviti, saj je v različnih listinah več letnic, ko bi naj Središče postalo trg.

Največkrat se omenja, da je podelila trške pravice grofica Barbara na praznik Petra in Pavla leta 1487. Vendar kasnejši viri to pomoto odpravljajo. Iz originalne listine, ki je shranjena v arhivu V Grazu piše, da je grofica Barbara Frankopanska roj. Schaunberg na praznik Petra in Pavla leta 1488 Središčanom le obnovila in potrdila trške pravice, ki so bile podpisane v starejši listini, ki je zgorela v velikem požaru, ko je cesarska vojska 19.julija 1487 zažgala Ormož.

Kot trg se Središče omenja leta 1433 v listini z dne 10.januarja, s katero je solnograški nadškof Janez podaril v fevd Frideriku Ptujskemu s posredovanjem njegovega ujca Hermana, grofa Celjskega med drugim grad in mesto Ormož, grad in trg Središče ( die Veste und Markt Polstrau) ter Vurberg. Prebivalci trga Središče ob Dravi bili vedno podložni ormoškim graščakom.

Prvotne trške pravice so bile te:

  1. pravica sejma ( Markt)
  2. pravica lova, ribolova, pravica do drv in paše
  3. prostost od mitnine in colnine
  4. pravica imeti skladišče za razno robo
  5. lastno sodstvo, ki je bilo potrjeno od vladarja ali graščaka

V 14. stoletju so imeli tržani pravico voliti svojega župana, katerega je potrdil vladar ali graščak.Pravice so se pa razlikovale glede na dajatve, katere so tržani morali plačevati graščaku ali deželnemu vladarju.

V pismu grofice Barbare se Središčanom nalagajo naslednje dolžnosti:

  1. Tržani lahko prodajajo svoje imetje le z dovoljenjem sodnika kateremu morajo plačati 12 vinarjev
  2. Ormoški graščini, kateri je trg neposredno podložen plača vsak tržan ob Miholjevem ali Martinovem po 60 dunajskih vinarjev
  3. V graščakov vinograd na Hartlu in Žerovinščaku mora vsak tržan za en dan poslati po dva brača, piščanca in za 1 vinar kruha, za konje pa 8 korcev ovsa ormoške mere
  4. Prav tako je moral vsak tržan plačati sodnik od vseh dajatev 1 funt vinarjev cerkvi sv.Duha na Grabah.

Lukež Sekelj in nadvojvoda Karol Avstrijski sta Središčanom dovolila štiri velike sejme v letu:
Na Markovo, Lukeževo, Marijino oznanjenje in za Binkošte, ko je bilo na Grabah »proščenje«. Namreč župnijska cerkev na Grabah je posvečena sv. Duhu. Tem pravicam tržanov so nasprotovala mesta in trgi v bližini. Tržani so imeli prav tako pravico do enega sejemskega dneva v tednu.

Središče ob Dravi je občina s kraji Obrež, Grabe, Šalovci in Godeninci. Trg Središče ima bogato kulturno in politično zgodovino. Prebivalci Središča so bili vedno narodno zavedni; borili so se za slovensko besedo in narodnostni obstoj, kar je v obmejnem kraju še bolj izpostavljeno, bolj važno. Kraj se ponaša s svojo kroniko iz leta 1910, ko je namreč prof. Fran Kovačič izdal v Mariboru knjigo Trg Središče s podnaslovom Krajepis in zgodovina.

Središče ob Dravi je bila samostojna občina do leta 1958. Do leta 2007 je bila vključeno v občino Ormož. Sedaj je spet samostojna občina kot pomembno gospodarsko, kulturno in obmejno središče. Občina šteje 2341 prebivalce.

Pred sedanjo središko šol, na Slovenski cesti 20 je dom mladinskega pisatelja in glasbenega ustvarjalca- dolgoletnega ravnatelja osnovne šole Središče Antona Kosija ( Slovenka sem, Slovenka čem ostati) in pisatelja parapsihologa Martina Kojca, hkrati pa je ta hiša tudi dom arhitekta Dušana Moškona, ki je s svojim požrtvovalnim delom pripomogel k ureditvi našega kraja in tudi širše – občine Ormož. Omeniti moramo še središkega pesnika iz dobe razsvetljenstva Štefana Modrinjaka, ki je bil pozabljen stoletja.

Središče je leta 1966 dobilo nov prizidek šole, saj je stara postala pretesna in neprimerna. Nekaj let kasneje smo dobili tudi novo telovadnico, ki kraju pomeni tvorišče športnega, pa tudi družabnega življenja. Dolgo časa je to predstavljala »Sokolana«, dom društva Sokolov, ki pa je danes prenovljena in je kulturni dom. V neposredni bližini stoji »Orlana«, ki je bila dom društva orlov. Svoj čas je bila kino dvorana, danes pa je last kulturno prosvetnega društva.

Jedro Središča je lijakasti trg, imenovan plac. Ob njem stoji poznogotska podružnična cerkev Žalostne Matere Božje.

Sredi trga stoji spomenik žrtvam druge svetovne vojne. V bivši zgradbi Pošte je muzejska zbirka NOB in Zbirka »Društveno življenje v Središču ob Dravi med obema vojnama«. Središče je namreč v 2.svetovni vojni kot zaveden kraj plačalo velik krvni davek. Ob Placu so središčani postavili nov, prostoren gasilski dom.

Na levi strani ceste, po kateri pridemo na ta trg, stoji občinska hiša, enonadstropno poslopje ki je bila tudi nekoč občinska hiša.

OBREŽ

Je razloženo, deloma obcestno naselje na Središkem polju in leži ob cesti Ormož Čakovec. Južno od naselja prevladujejo njive in travniki, severno pa gozdovi. Najpomembnejše dejavnosti sta poljedelstvo in živinoreja. Vas je v svoji strukturi močno navezana na Dravo, ki je bila v prejšnjem času zaradi muhavosti velika nadloga. Z lastnim trudom, žrtvami in delom so si Obrežani zgradili lep kulturni dom. Zelo aktivni so na kulturnem, zlasti na folklornem področju. Kraj se prvič omenja leta 1320.

GRABE

Je obcestno naselje z gručastim jedrom zahodno od Središča, od katerega ga loči potok Črnec.

V vasi je župnijska cerkev , ki se prvič omenja leta 1316 in je posvečena sv. Duhu ter posestniško vezana na križnike iz Velike Nedelje. Ob cerkvi stoji baročno zasnovana zgradba Grabe 22, prvotno namenjena za oskrbovališče, morda celo špital, kasneje pa je bila v stavbi šola. Šolstvo ima v Središču ob Dravi nad 300 letno tradicijo. Ob cerkvi je tudi spomenik žrtvam prve svetovne vojne, ki je eden redkih v tem delu Slovenije. Na Grabah se razcepijo poti proti Dravi in proti jugovzhodnemu delu Slovenskih goric.

ŠALOVCI

Kraj se prvič omenja leta 1320. So razvejano naselje v skrajnem južnem delu Ormoških goric. Ležijo v dolini potoka Libanje ob krajevni cesti Središče – sv. Miklavž pri Ormožu.

V južnem delu naselja so ohranjeni ostanki rimske ceste (Poetovio-Savaria). Okoli kraja so njive in travniki, gozdovi ga skoraj sklenjeno obdajajo. Glavni kmetijski panogi sta poljedelstvo in živinoreja.

GODENINCI

So razloženo obmejno naselje, prvič omenjeno 1421 leta. Ležijo v dolini potoka Trnave pod skrajnimi jugovzhodnimi obronki Ormoških goric in na meji z republiko Hrvaško. Prebivalci se pretežno ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom.