Povezava na domačo stran društva

Občinsko poglavarstvo Trga Središče je že pred letom 1886 razmišljalo, kako bi rešilo problem čuvanja gasilskega orodja ,ki ga je posredovalo Središče. Središki občinski odbor je na svoji seji dne 28 decembra 1886 med drugim tudi sklenil, da se v Središču ob Dravi ustanovi požarna obramba in v ta namen imenoval pripravljalni odbor. Prva naloga društva je bila pridobiti si pravila društva. Ta so bila slovenska in zaradi tega  trikrat zavrnjena od takratnih avstrijskih  oblasti. Društvo je dobilo potrjena pravila 24 marca 1887 leta. Društvo so sestavljali požarni branilci, ki so se odzvali  Razglasu, ki je pozival Središčane v gasilsko društvo z  besedami: Središčani ! S tem se vam je dala prilika javno pokazati svetu kaj ste volni in zmožni delovati in če pomislite, da drugi manjši trgi in celo vasice imajo take koristne društva, potem ni dvoma, da bode z vašo pomočjo  to društvo uspešno delovalo na blagoslov in korist vsakega posestnika in nam v čast Središkega Trga, potem bomo pa tudi vsakemu pokazali da   Središčani mi smo mi! V nedeljo 6.marca 1887 ob 15 uri v občinski hiši izvršilo volitev vodstva požarne brambe. Za prvega načelnika si je takratno članstvo izbralo Seinkovič Tomaža,za podnačelnika Ivana Kočevarja, za tajnika in blagajnika Ivana Kolariča, vodja plezalcev je postal Lowrj Jakob, vodja brizgalničarjev Robič Maks,vodja  varuhov Vargazon Matija in vodja trobentačev Klemenčič Jakob  

POŽARI IN POŽARNA OBRAMBA PRED LETOM 1887

Zgodovina gasilstva sega daleč nazaj v dobo prvih civiliziranih ljudstev. Človek sam pa se je z ognjem svojim prijateljem in sovražnikom srečal že prej. Stara ljudstva so se na razne načine borila proti ognju. Najstarejši podatki segajo v 2 tisočletje pred našim štetjem. Iz tega časa je bila najdena na papirusu pisana uredba o gašenju požara v Egiptu. Požarno službo je zelo izpopolnila  rimska država. Požari v takratnih časih so bili prava nadloga, neusmiljeno so uničevali lesene  zgradbe, pogasili pa so jih največkrat tako, da so uničili in porušili cele  mestne četrti . To pa je v glavnem  tudi vse in pri požarih je vsak reševal svoje imetje. Iz  tistih časov beležimo požare, ki so skoraj do tal uničili Središče in to leta  1479,1483,1493,1532,1664 in 1670. Za še večjo siromaštvo in uničenje je poskrbela narava, ki je   v tistih časih naredila še večjo škodo.Tako je leta 1680 udarila strela v zvonik župnijske cerkve Sv. Duha in takrat je zgorelo ostrešje, vročina pa je bila tako močna , da so se stopili vsi zvonovi, prav tako je bilo v letih 1473,1540,1574, in 1834 tako vroče, da so se samoodsebe vžigali gozdovi.Hujše pa so spet l 1704 februarja pustošili Kruci,ki so prišli v Središče in zažgali župnišče.Še hujše so postopali z ljudstvom in njihovim premoženjem, ko so bili premagani pri Veliki Nedelji. Zaradi hitrega umika pa niso utegnili požgati tudi Središča,kot so to naredili z Ormožem in drugimi večjimi kraji Z zahvalo , da so bile središke hiše pred požarom obvarovane,so pristopili skoraj vsi  tržani k bratovščini sv Florjana, ki je bila vpeljana 1706 leta. Dne 26 avgusta 1777 leta ob dveh popoldne je zagorelo župnišče,prav tako večji požar s tistih časov beležimo sedmega maja 1797 leta, ki je uničil več hiš pa čeprav je pod policijsko oblastjo in središki magistrat spadalo tudi varstvo proti ognju, kot izvemo iz poročil je storil za požarno varnost zelo malo. Hiše so bile v tistih časih večinoma lesene in z ilovico ometane ter s slamo ali skodlami pokrite, ognjišča pa zelo preprosta in deloma brez dimnikov. Župan je imel sicer dolžnost preiskati ognjišča in dimnike ter skrbeti, da se dimniki ometejo, toda na to se je navadno pozabilo. Tako zasledimo , da je morala višja oblast opozoriti magistrat na njegove dolžnosti. Leta 1797 dne 27 novembra  je graščinska gospoda med drugim ukazala naj magistrat strogo pazi na tobakarje, da ne bodo kadili na takih mestih, kjer je nevarnost , da nastane ogenj in naj nasploh odstrani take reči, ki so za ogenj  in širjenje požara nevarne. Le ko je kje izbruhnil ogenj se je nekaj časa izvrševala kazen potem pa se je spet vse pozabilo. Gasilsko orodje je bilo pomanjkljivo in zanemarjeno. Ko je vladal cesar Jožef II. je vlada dajala razna povelja- naj si občina poskrbi potrebno gasilsko orodje, vendar se je v tistih časih le ta težko dobila, pa tudi odgovorni se niso dovolj zavzeli. Tako beremo v nekem dopisu ormoške gospode od 27 junija leta 1803, da sploh brizgalne niso imeli, prejšnja, ki pa so jo imeli pa so jo zanemarili in ni bila več uporabna. 10. maja 1802 je okrajna oblast izdala strogo naredbo, da trški magistrat v 14 dneh poskrbi za potrebno orodje, ki se rabi pri gašenju požarov. Dne 31 oktobra 1792 je bil izdan poseben red za varstvo proti ognju. Med drugim je bilo prepovedano po peči v pečnicah sušiti lan , a v Središču je ostalo vse po starem. Sušili  so lan v hišah samih ali pa v pečnicah poleg hiš, zato je graščinska gospoda 1 avgusta 1798 zopet ostro  ukazala , da se držijo predpisanega reda. Mesečno so morali poročati o hišah in poslopjih , ki so bila bolj nevarna za ogenj, zlasti take, ki niso imele zidanih dimnikov. Sem so spadale tudi pečnice za lan, ki so stale tik ob hišah.Magistrat je tedaj dobil naročilo naj ukaže vsem prebivalcem , da si nihšče ne drzne sušiti lan v pečicah, ki so ob hišah ali pa celo v domači peči. Lahko pa sušijo v pečicah,ki so odmaknjene od hiše-na pašniku. Če pa bi zaradi sušenja lana nastal kje ogenj, bo kaznovan župan za 6 tol., prav  pa bo toliko plačal, če ne objavi ukazov.Hiše,ki niso imele obokanih kuhinj in zidanih dimnikov si jih morajo zazidati. Prav tako vse nove hiše morajo imeti zidane dimnike. S podložništvom je prenehalo tudi razmerje občine, bodisi svobodne,trške ali ne svobodne vaške napram graščini to je pa vplivalo tudi na notranjo občinsko upravo. Nova občinska postava je bila izdana za celo državo v prvi ustavni dobi l 1862 dne 5. marca in na  podlagi postave je za Štajersko izšla 2. maja 1864 natančnejša deželna občinska postava . V samostojni delokrog je tudi spadala skrb za varnost  zoper ognja. Tako se vidi, da tudi v tistih časih skrb za požarno varnost ni bila prepuščena posamezniku, apak je bila skrb občine in vlade. Središče je v tistih  časih zajel močen razvoj, temu je pripomogla na novo zgrajena železnica, ki je bila predana svojemu namenu 24. aprila 1860 leta. Svojo narodno zavednost je trg izkazal že leta 1881, ko je sklenil vpeljati slovensko uradovanje. Leta 1885 je trg imel 145 hiš in 970 prebivalcev. V tej novejši dobi ogenj  ni prizanašal Središčanom tako zasledimo več manjših požarov na leto. Leta 1874-22 junija ob 11 ponoči nastal požar,ki je uničil Bedovo, Kaničevo in Dovečarjevo hišo.Spomladi l 1883 so pogorele domačije Bedovih, Mundovih in Dovečarjevih. Pogorelcem je l 1883 dal občinski zastop stavbni les iz občinskega gozda. Gasilsko orodje in oprema, ki je bila v takratnih časih v uporabi je bila zanemarjena. Zanjo je skrbelo občinsko poglavarstvo, ki pa ni imelo pravega moža, ki bi to opremo vzdrževal, čuval na požarišču in tako se je zgodilo, da je veliko gasilske opreme propadlo. Občinsko poglavarstvo Trga Središče je že pred letom 1886 razmišljalo kako bi rešilo ta problem, vendar niso našli prave rešitve. Pravo obliko organiziranja pa jim je prinesel gasilski red proti ognju ali požaru, ki je obstajal za deželo Štajersko od 23 junija 1886 leta. Ta je namreč določal, da mora vsaka občina,ki šteje vsaj 50 hiš ustanoviti požarno brambo. Zato je tudi Središki občinski odbor na svoji seji dne 28 decembra 1886 med drugim tudi sklenil, da se v Središču ob Dravi ustanovi proti požarna Bramba. Sredi  19 stoletja so gasilstvo najbolj razvili v Franciji. Pariz je imel tedaj 797 gasilcev in 22 časnikov ter 500 večjih in manjših brizgaln. Po letu 1860 so začeli ustanavljati požarne brambe v bivši Avstro-ogerski. Leta 1864 so v Varaždinu ( ca 20km od Središča ob Dravi)  ustanovili prvo PGD v Jugoslaviji in na Balkanskem polotoku. Na Slovenskem zasledimo prve resne poskuse, da bi ustanovili organizacijo za gasilsko službo v Ljubljani v začetku 1861 leta, vendar je bil ustanovni zbor društva na katerem so imeli večino člani nemškega telovadnega društva leta 1870. Meščani Metlike so jih prehiteli in so društvo kot prvo na Slovenskem ustanovili leta 1869. 18 septembra. Leta 1870 so ustanovili gasilsko društvo še v Ptuju in Laškem, leta 1871 pa v Mariboru, Celju in Krškem. Po ustanovitvi teh prvih gasilskih društev se je ideja prostovoljnega gasilskega društva hitro širila na Kranjskem, Štajerskem in na Koroškem. Središki občinski odbor na svoji seji dne 28 decembra 1886 med drugim tudi sklene, da se v Središču ob Dravi ustanovi proti požarna obramba. Sestavljen je bil pripravljalni odbor v katerem so bili sledeči tržani: Kočevar Ivan, Seinkovič Tomaž, Robič Maks, Dogša Jožef, Kolarič Ivan in Dogša Jakob. Pripravljalni odbor je takoj na začetku leta 1887 skupaj z občinskim poglavarstvom trga Središča dalo na znanje razglas. Že po dveh mesecih po pozivu in apelu na narod se je vpisalo toliko članov, da se je lahko izvršil prvi odnosno se je lahko pristopilo k rednemu občnemu zboru. Pripravljalni odbor je sestavil društvena pravila,  jih napisal v slovenščini in jih predložil takratnim avstrijskim oblastem, ki so imela svoj sedež za spodnjo Štajersko na Dunaju. Društvena pravila,ki so pa bila zaradi tega ,ker so vsebovala gotovo nacionalna gledališča in bila napisana v slovenščini –trikrat zavrnjena. Člani pripravljalnega odbora so vztrajali pri svojih zahtevah in so sklicali ustanovni občni zbor. Tako je odbor  4. marca 1887 izdal okrožnico na kateri je pozival prebivalce trga Središča naj se udeležijo zborovanja za volitev društvenega  vodstva. Društvo je prevzelo v upravljanje opremo, ki je bila v Središču za gašenje požarov, Med orodjem je bila tudi ročna gasilska brizgalna. Prva naloga društva je bila pridobiti si pravila delovanja. Ta so dobili potrjena 24. marca 1887 leta. Imela so 27 členov v katerih so bili med drugimi razloženi namen društva, sprejemni pogoji članov, njihove pravice in dolžnosti, društvena sredstva, uredba-služba in doba ali čas službe, obleka in orodje, vaje, društveno premoženje, podporni zalog, razpust društva, glavne skupščine in zbori oddelkov. Društvo  so sestavljali  požarni branilci in podporni člani.  
ENA  OD PRVIH OKROŽNIC
Pomozi  Bog!     
OKROŽNICA

Kakor znano se je za Središki Trg in okolico osnovala požarna obramba, katere naloga je pri nevarnosti ognja varovati posest in življenje prebivalcev.Vsako društvo, ki ima tak namen zasluži gotovo vsestransko podporo in kakor je vsak primoran ob nevarnosti ognja po možnosti osebno pomagati, da se požar zaduši, tako je tudi naloga vsakega tržačana po njegovih zaznavah požarno obrambo s tim gmotno podprti, da pristopi temu društvu kot podporni član l. Letni znesek 2 gld! Vljudno podpisani odbor vas temu pristopu ponižno prosi ter vas ob enem vabi, da se udeležite zbora za volitev društvenega vodstva, ki bo v nedeljo dne 6 sušnja 1887 popoldan ob 3 uri v občinski hiši v Središču. Središče dne 4 marcija 1887 Z odborniškim spoštovanjem osnovalni odbor za požarno brambo: Robič.
KRATKA  PREDSTAVITEV DRUŠTVA

Prostovoljno   gasilsko  društvo Središče  ob  Dravi  
Območje delovanja :  Kraj  Središče  ob  Dravi  in  Godeninci     ZGODOVINA   Leto  ustanovitve:  06.03.1887       USTANOVITELJ   Središki  občinski  odbor, ki je  sklenil  že leta  1881  vpeljati  slovensko uradovanje,  je  prav  tako  na svoji  seji  dne 28. decembra  1886  sklenil, da se  v Središču  ob Dravi   ustanovi protipožarna obramba. Sestavljen je bil  pripravljalni  odbor  v katerem  so  bili  sledeči  Tržičani: Kočevar  Ivan, Senkovič  Tomaž, Robič  Maks, Dogša  Jožef,Kolarič  Ivan  in  Dogša  Jakob.Po  pridobitvi  pravil, ki so  bila  3 krat  zavrnjena  z strani  oblasti, ker so  vsebovala gotovo  nacionalna  gledališča in  pisarna v  slovenščini  je bil  06.03 1887  sklican  ustanovni  občni  zbor. Za  prvega  načelnika Slovenskega gasilskega društva  se je  tokratno  članstvo  izbralo  Senkoviča  Tomaža  za  podnačelnika Ivana Kočevarja  za  tajnika  in blagajnika  Ivana  Kolariča. Članov ob ustanovitvi  požarne  obrambe  je bilo  42. Društvo je  prevzelo  v  upravljanje  opremo, ki je bila  za  gašenje  požarov  med  orodjem  je bila  tudi ročna  gasilna   brizgalna    
Vodje  gasilskega  društva -  načelnik-  predsednik  
1. Senkovič  Tomaž     1887  -    1891
2. Kočevar    Ivan         1891  -    1894
3. Klemenčič  Jakob     1894 -     1919
4. Kočevar   Franc        1919  -    1928
5. Kolarič  Anton         1928  -     1957
6. Klobučar Drago        1957  -    1982
7. Resman   Drago        1982   -   1993
8. Tkalec Slavko            1993   -   1996
9. Jelovica Toni            1996 -    

Poveljniki  po letu  1945  
Tkalec  Blaž                   1945 – 1951
Klobučar  Franc              1951  - 1956
Terbuc   Alojz                 1956 -  1959
Dečko  Srečko                 1959  - 1961
Tkalec  Blaž                     1961  - 1963
Terbuc   Alojz                 1963  -  1982
Tkalec Franc                    1982  - 1990
Tkalec Slavko                  1990  -  1993
Dečko  Danilo                  1993  -  1996
Horvat  Anton                  1996  - 1998
Šavora Darko                    1998 – 2003
Tkalec Slavko                   2003 -      
Častni predsednik : Klobučar Drago       

Večji  požari  v  požarnem območju PGD  Središča    

Prvi požar,ki je organizirano gasila gasilska enota je bil 9.8.01889 pri posestniku Novak v Središču pogorelo je gospodarsko poslopje. Večji 16.4.1893 v poštni ulici pri Jakobu Kolarju in Jakl Lovru izbruhne zaradi otroške igre zgorelo je 11 stanovanjskih in 13 gospodarskih poslopij, požar je trajal 24 ur. 5.7.1932  je pri Škrget Francu (Trška ulica ) zaradi otroške igre nastal požar zgorelo je 6 stanovanjskih in 8 gospodarskih poslopij 24.5. 1945 je pri Čurin Jožefu (slovenska c) izbruhnil požar po eksploziji vojaških min bolgarske vojske,pogorelo je 6 stanovanjskih in 7 gospodarskih poslopij  še enkrat toliko pa je bilo poškodovanih. Droga novi Obrat  hladilnica  21.04. 1977 Velik požar na Farmi Središče  27.07. 1988  zgorelo   700 ton slame, 150 ton sena       Jubilejne  medalje društva     Iz leta  1907  ko je društvo praznovalo 20 let delovanja Iz leta  1912  ko so praznovali 25 letnico delovanja Iz leta  1987 ko je  društvo praznovalo  100 let društva   Jubilejne značke društva   Iz leta  1977  ob  90 let delovanja Iz leta  1987  ob 100 let delovanja     

 Oprema :   
 -         gasilski  dom-  prvi  zgrajen stolp v letu 1905 , gasilski dom porušen -  miniran  1945 -         oprema do leta 1910 tri  ročne brizgalne, leta 1928 prvi avtomobil, leta 1934 prva motorna brizgalna  

Danes:  
-gasilski  dom  zgrajen leta 1977
-gasilsko vozilo z motorno prenosno črpalko
-vozilo za prevoz moštva
–kombi Boxser 
-gasilsko vozilo Tam 190 cisterna z 8000 L vode

PRIZNANJA ,DELOVANJE  

- pionirke v letu 1987   drugo mesto na državnem tekmovanju
- pionirji –ke v kategoriji pionirjev  2002   tretje mesto na državnem tekmovanju
- članice sodelovale na prvem državnem tekmovanju  v Titovem Velenju
- na OŠ DMG  -prvo mesto za likovno delo
- Središki gasilci v desetdnevni vojni Priprave na uresničitev sanj po samostojnosti, ki smo jih izvedli v letih 1990 in 1991 so zajele tudi PGD Središče. Bilo je več sestankov in vaj,  z članstvom se je izpopolnila   gasilska  enota CZ.
Da gre zares smo gasilci spoznali, ko je nekaj dni pred razglasitvijo zjutraj se pojavilo pred gasilskim domom vozilo TO z bojno opremo  in  se  z pripadniki TO     namestili v  gasilskem domu. Ko se je zjutraj oglasila sirena  in naznanila požar, smo gasilci  se odpeljali v smeri takratne na hitro narejene mejne točke, ki je bila v plamenih. OB spoznanju, da je v noči zasedel točko okupator in da je mejni prehod namerno zažgal se je enota vrnila v gasilski dom.  Tankovske cevi  usmerjene proti Središču in v gasilskem domu  nastanjena TO  je sledila mobilizacija gasilske opreme, vozil  in arhiva. Posamezno opremo so na svoje domove prevzeli gasilci. Ker je TO izvajala obsežno mobilizacijo je gasilska enota ostala brez kadra. V dežurstvih, ki je bilo izvedeno so sodelovali mladinci in člani,ki so imeli delovne dolžnosti. Najtežje je bilo enoti, ko je dobila poziv za gašenje požarov (hiš) na območju Koga,ki jih je netila (z zažigalnimi naboji) JLA ob umiku. Ob nenehnem streljanju  se je večje gas. vozilo Tam 190 odpeljalo po hrvaški strani do Stanetinec in nato do požarov v Lačaves in KOG, kjer so gorela gospodarska poslopja.