Središče ob Dravi je zadnje obmejno gručasto naselje na meji med Hrvaško in Slovenijo. Večinski del Središča ob Dravi leži na cesti Ormož – Čakovec, leži v vzhodnem delu središkega polja. Ima pomembne središčne funkcije, naslanja se na teraso reke Drave in se širi ob njenem pritoku – potoku Trnavi.
JE TRG S TRŠKIMI PRAVICAMI OD LETA 1433. Kdaj je Središče ob Dravi prav postalo trg ni lahko ugotoviti, saj je v različnih listinah več letnic, ko bi naj Središče postalo trg.
Največkrat se omenja, da je podelila trške pravice grofica Barbara na praznik Petra in Pavla leta 1487. Vendar kasnejši viri to pomoto odpravljajo. Iz originalne listine, ki je shranjena v arhivu V Grazu piše, da je grofica Barbara Frankopanska roj. Schaunberg na praznik Petra in Pavla leta 1488 Središčanom le obnovila in potrdila trške pravice, ki so bile podpisane v starejši listini, ki je zgorela v velikem požaru, ko je cesarska vojska 19.julija 1487 zažgala Ormož.
Kot trg se Središče omenja leta 1433 v listini z dne 10.januarja, s katero je solnograški nadškof Janez podaril v fevd Frideriku Ptujskemu s posredovanjem njegovega ujca Hermana, grofa Celjskega med drugim grad in mesto Ormož, grad in trg Središče ( die Veste und Markt Polstrau) ter Vurberg. Prebivalci trga Središče ob Dravi bili vedno podložni ormoškim graščakom.
Prvotne trške pravice so bile te:
V 14. stoletju so imeli tržani pravico voliti svojega župana, katerega je potrdil vladar ali graščak.Pravice so se pa razlikovale glede na dajatve, katere so tržani morali plačevati graščaku ali deželnemu vladarju.
V pismu grofice Barbare se Središčanom nalagajo naslednje dolžnosti:
Lukež Sekelj in nadvojvoda Karol Avstrijski sta Središčanom dovolila štiri velike sejme v letu:
Na Markovo, Lukeževo, Marijino oznanjenje in za Binkošte, ko je bilo na Grabah »proščenje«. Namreč župnijska cerkev na Grabah je posvečena sv. Duhu. Tem pravicam tržanov so nasprotovala mesta in trgi v bližini. Tržani so imeli prav tako pravico do enega sejemskega dneva v tednu.
Središče ob Dravi je občina s kraji Obrež, Grabe, Šalovci in Godeninci. Trg Središče ima bogato kulturno in politično zgodovino. Prebivalci Središča so bili vedno narodno zavedni; borili so se za slovensko besedo in narodnostni obstoj, kar je v obmejnem kraju še bolj izpostavljeno, bolj važno. Kraj se ponaša s svojo kroniko iz leta 1910, ko je namreč prof. Fran Kovačič izdal v Mariboru knjigo Trg Središče s podnaslovom Krajepis in zgodovina.
Središče ob Dravi je bila samostojna občina do leta 1958. Do leta 2007 je bila vključeno v občino Ormož. Sedaj je spet samostojna občina kot pomembno gospodarsko, kulturno in obmejno središče. Občina šteje 2341 prebivalce.
Pred sedanjo središko šol, na Slovenski cesti 20 je dom mladinskega pisatelja in glasbenega ustvarjalca- dolgoletnega ravnatelja osnovne šole Središče Antona Kosija ( Slovenka sem, Slovenka čem ostati) in pisatelja parapsihologa Martina Kojca, hkrati pa je ta hiša tudi dom arhitekta Dušana Moškona, ki je s svojim požrtvovalnim delom pripomogel k ureditvi našega kraja in tudi širše – občine Ormož. Omeniti moramo še središkega pesnika iz dobe razsvetljenstva Štefana Modrinjaka, ki je bil pozabljen stoletja.
Središče je leta 1966 dobilo nov prizidek šole, saj je stara postala pretesna in neprimerna. Nekaj let kasneje smo dobili tudi novo telovadnico, ki kraju pomeni tvorišče športnega, pa tudi družabnega življenja. Dolgo časa je to predstavljala »Sokolana«, dom društva Sokolov, ki pa je danes prenovljena in je kulturni dom. V neposredni bližini stoji »Orlana«, ki je bila dom društva orlov. Svoj čas je bila kino dvorana, danes pa je last kulturno prosvetnega društva.
Jedro Središča je lijakasti trg, imenovan plac. Ob njem stoji poznogotska podružnična cerkev Žalostne Matere Božje.
Sredi trga stoji spomenik žrtvam druge svetovne vojne. V bivši zgradbi Pošte je muzejska zbirka NOB in Zbirka »Društveno življenje v Središču ob Dravi med obema vojnama«. Središče je namreč v 2.svetovni vojni kot zaveden kraj plačalo velik krvni davek. Ob Placu so središčani postavili nov, prostoren gasilski dom.
Na levi strani ceste, po kateri pridemo na ta trg, stoji občinska hiša, enonadstropno poslopje ki je bila tudi nekoč občinska hiša.
